Ata je spet pijan

Za rojstni dan, tega je sicer že nekaj mesecev, sem dobil od Matica in Majde v dar knjigo Ata je spet pijan avtorja Dušana Čaterja. Ker sem imel prej že nekaj knjig, če se programersko izrazim, v queueju (FIFO), sem jo prebral šele sedaj.

Vsebino knjige bi verjetno najbolje označil, če kar parafraziram vsem znano sex, drugs & rock’n’roll, le da malo zamenjam vrstni red, odvzamem rock’n’roll, in dodam alkohol in kriminal. Nekako takole: alkohol, droge, kriminal in seks.

Na začetku sem sicer mislil, da me hočeta Matic in Majda zajebavat, knjiga se začne nekako takole: Glavni junak se ob svitanju vrača domov po Šmartinki, doma zaspi, ko se zbudi, je skoraj prvo vprašanje njegove življenjske sopotnice: “Kje si pa bil celo noč? Spet v Orto baru, kaj?”. O, madona, ne me zafrkavat, zdaj mi bosta pa zganjala neko moralo tukaj, ali kako? Pa sem bral naprej in ugotovil, da sem čisto prehitro reagiral, nista imela tega namena. Še dobro, drugače ju ne bi povabil na žur za moj rojstni dan naslednje leto. Imata srečo!

Avtor piše zelo sproščeno, zdi se ti, kot da bi zadevo razlagal v krogu svojih prijateljev. Glavni junak uporablja kar avtorjevo ime, verjetno je vsaj nekaj v knjigi avtobiografskega. Zgodba govori o pisatelju, očetu majhnega sinčka, ki se mu ne ljubi več pisati in se loti izterjevanja. Kar nenavadno za pisatelja, kajne? Vendar zadeva še zdaleč ni kriminalka, govori bolj o človeku, ki je padel v nek krog alkohola, drog in kriminala in se mu celo življenje vrti okoli tega. Pripovedovanje je razgibano in čisto nič dolgočasno.

Knjiga me ni razočarala, prebral sem jo skoraj v enem kosu, kar bi jo uvrščalo med tiste knjige, ki so me bolj pritegnile.

Nadaljujem s knjigo Charlesa Bukowskega Faktotum, ja, očitno sem se v zadnjem času lotil pisateljskih pijancev. Jebiga, amiši moji, bi rekel ata Čatko.