Oblikovanje spletnih strani
Moja lepša polovica se je nekega lepega dne odločila, da se želi naučiti osnov HTMLja in CSSja, pohvalno! Ker se meni nekako ne ljubi razlagat teh zadev, se skupaj odločiva, da si sposodi kakšno knjigo na to temo v bližnji knjižnici. Pobrskava po COBISSu in ugotoviva, da je na voljo prav en izvod knjige Hitri vodnik - Oblikovanje spletnih strani avtorja Matica Kaltenekarja v naši lokalni knjižnici, izvodi po drugih knjižnicah so pa večinoma izposojeni, torej meniva, da je knjiga kvalitetna, če si jo tako besno izposojajo, pa skočiva ponjo.
Ko prideva nazaj, jaz nadaljujem svoje delo, moja deklica se pa zažene v prebiranje knjige in osvajanje novih znanj. Že po kratkem času me začne spraševati, ker ji določene stvari v knjigi niso jasne, ali pa ne delujejo tako, ko bi morale. Pogledam, kaj jo muči in, glej ga zlomka, v knjigi so res napake. Popravim, ona si zadeve vestno zapiše v zvezek za kasnejšo referenco, pa nadaljujeva. Spet vprašanja, spet krive napake v knjigi, spet povem, kako bi bilo pravilno, nadaljujeva. Spet vprašanja, meni prekipi in malo podrobneje pogledam to knjigo.
Knjiga je napisana površno in vsebuje veliko napak. Preverim avtorja, v njegovi biografiji piše, da se z oblikovanjem spletnih strani resno ukvarja že od leta 2000. Gledam naprej in ugotovim, da je avtor trenutno srednješolec, rojen leta 1988, lepo vas prosim, resno se je začel ukvarjati z oblikovanjem spletnih strani, ko je bil star 12 let? Kdaj je pa napisal to knjigo? Tudi takrat? Izdana je bila sicer oktobra 2006.
Odločiva se, da knjigo vrneva in si raje sposodiva kakšno drugo, še prej pa napišem recenzijo. Niti ne recenzijo, ne vem niti, kako naj to imenujem, kritika, kritiziranje, verjetno lov na napake? Začnemo?
HTML
Poglavje o HTMLju se začne nekako takole: Odpremo beležnico in začnemo pisati HTML kodo, začnemo seveda z oznako <HTML>, nadaljujemo z oznako <HEAD>, ki jo zaključimo z </HEAD>, … Hej hej, ustavimo malo konje, kaj pa, če bi mogoče najprej pojasnili vsaj nekaj malega o sintaksi jezika HTML, preden se kar zapodimo v kodiranje? Malo razložili, kaj sploh so oznake, kaj so parametri oznak, kako so sestavljeni, zakaj je potrebno zaključevanje oznak, kako jih zaključimo, in tako naprej? Avtorju se to očitno ni zdelo prav nič pomembno. Pa recimo, da res ni, gremo naprej.
Na prvo napako naletim, kjer avtor razlaga področje naslovov in podnaslovov, navede primer:
<H1>Naslov 1</H>
<H3>Naslov 3</H>
<H6>Naslov 6</H>Prvič slišim, da se naslov zaključi kar z generičnim </H>, pa vi?
Naslednji zaplet pri oznaki <FONT>, tam se prvič srečamo s parametri oznak, avtor jih poimenuje atributi, s čimer se zlahka strinjam, v angleščini jih imenujemo attributes. Kaj pa atributi so, pa razloži dobesedno takole:
Atribut je funkcija, ki jo pripišemo oznaki, da brskalniku povemo, kaj s tem besedilom, sliko, tabelo ali podobnim želimo narediti.
Kako, prosim? Atribut je funkcija? Atribut je atribut, funkcija je pa funkcija, parameter sicer ima svojo funkcijo v jeziku HTML in sicer, da določa lastnosti besedila znotraj oznake, sam pa funkcija ni.
Zaplete se spet že kar na naslednji strani:
<FONT size='3px'>Kar avtor pojasni takole:
Med narekovaja vpišite želeno velikost v slikovnih pikah (px). Običajna pisava velikosti 12 v Wordu je v HTML 3 slikovne pike.
Ne, pa ne. V parametru size podamo številko od 1 do 7, te številke pa izberejo enega od prednastavljenih intervalov velikosti pisave, njihova velikost v pikah se lahko med brskalniki in operacijskimi sistemi tudi razlikuje in ponavadi se.
Preskočimo nekaj strani in pridemo do seznamov. Naslov govori o zamikih in naštevanju, ni pa mi jasno zakaj zamiki, kaj pa imajo zamiki z naštevanjem? Avtor seveda ne odlaša dolgo in nam pojasni:
Zamik naredite z oznako
<UL>, ki jo morate zapreti z</UL>. Karkoli bo znotraj te oznake, bo ostalo v zamiku.
Res je, gospodič Matic, efekt tega početja je sicer natanko tak kot trdite, le uporaba oznake <UL> je v tem primeru popolnoma napačna. Ime oznake <UL> pomeni Unordered List in je namenjena prikazu neoštevilčenih seznamov, nikakor pa ne kakršnemukoli zamikanju besedila.
Pridemo do oznake <LI>, ki označuje posamezne postavke seznama, avtor nam zabiča, da naj te oznake nikar ne zapiramo, le zakaj ne? V HTML to res ni potrebno, škodi pa ne, ob prestopu na XHTML se bodo morali bralci navadit tudi na to, zakaj ne bi začeli že sedaj?
Pridemo do slik, avtor svetuje, da naj prevelike slike manjšamo kar z uporabo parametrov height in width, zdaj šele vidim od kod ljudem ideja, da na stran vstavijo slike kar v visoki ločljivosti, verjetno neposredno iz svojega fotoaparata, zmanjšajo jo pa na 100 krat 100 pik kar s pomočjo HTMLja. Prav res se zabavam na takšnih straneh, ko čakam nekaj minut, da se slike naložijo, pa nimam tako zelo počasne internetne povezave. Kot rečeno, zdaj vsaj vem, kje so se ljudje tega naučili. Aha, mimogrede, tukaj nam avtor zabiča, naj ne uporabljamo niza px poleg številke, za razliko od oznake <FONT>, kar je sicer res, vendar le to da ne in ne za razliko od.
CSS
Preskočim nekaj strani, ker me zanima, kaj avtor meni o CSS. Zabava se tukaj šele zares začne. Nedoslednost v poimenovanju je tukaj tako grozna, da moram besedilo prebrati kar nekajkrat, da sploh razvozlam o čem avtor govori.
Kot že s HTML, se tudi tukaj avtor odloči, da bo sintakso kar preskočil in se mu ne zdi potrebno pojasniti čisto nič, razen kako CSS kodo povežemo s HTML dokumentom. Avtor se odloči, da bo v CSSju ravno tako uporabljal gradnika oznaka in atribut, s slednjim bi se pogojno lahko celo strinjal, ker se občasno tudi uporablja, ne pa meni znanih osnovnih gradnikov selector, property in value, preprost poskus prevoda bi bil izbirnik, lastnost oz. mogoče bolj zgovorno ime lastnosti in vrednost. Ko naletimo na class selector (poskus slovenskega prevoda: izbirnik razreda), je to spet kar atribut. Potem se začne veselje, ki traja kar nekaj strani, kjer avtor omenja uporabo CSSja z enim atributom in dvema atributoma, kjer nekako zmedeno in povsem nerazumljivo pokrije področje selectorjev in class selectorjev. Pri oblikovanju povezav s pomočjo CSSja naletimo spet na novo poimenovanje pseudo-classov, poimenujemo jih kar funkcija oznake.
Čez celo poglavje o CSSju avtor tudi propagira uporabo imen razredov, ki opisujejo lastnost, na primer: red, blue, green, left, right, center in podobno, kar ni najbolj priporočljiva praksa. Kaj pa, če se odločim, da bi kasneje vse elemente razreda red rad obarval modro? Bom potem spreminjal tudi ime razreda? Dober, pa tudi zelo kratek članek, ki pokriva temo, ki jo omenjam, lahko najdete tukaj.
Javascript
Preskočim poglavje o meta oznakah in formah, pa tudi poglavje o tem, kako spletno stran objavimo na internetu, preveč me namreč zanima, kaj avtor meni o uporabi javascripta. Tudi tukaj se ne posvečamo sintakti, na srečo smo se rešili oznak, v javascriptu pa se, po avtorjevem mnenju, vsi gradniki imenujejo atributi. Atribut je recimo document.write(), atribut je alert(), atributa sta if in else, … Kasneje sicer naletimo na spremenljivke, funkcije, if stavke, funkcijo switch (?!), funkcijo for (?!) in tako naprej, cela zmeda skratka.
Zaključek
Na koncu si avtor še zaželi, da bi knjigo priporočili prijateljem, jaz bom rekel, da je ne bi priporočil niti sovražniku. Edino, kar bi na tej knjigi pohvalil, so res všečno oblikovane platnice. Zdi se mi sicer pohvalno, da se ljudje takole trudijo že v srednji šoli oziroma še prej, vendar objava tele knjige res ni bila potrebna, ker je kratkomalo zanič, pa ne glede na dejstvo, da jo je napisal srednješolec.
Trenutno sem v fazi iskanja nove knjige, ki bi si jo lahko sposodil v knjižnici, ima kdo kakšen predlog?