Vampir z Gorjancev

Kaj se meni vse ne zgodi. Zanimive zadeve. Za kratek dopust na morju si v knjižnici sposodim dve knjigi, Vampir z Gorjancev Mateta Dolenca in Drobtinice Mihe Mazzinija, o prvi ravnokar pišem, drugo pa počasi končujem. Ker nisem vedel, kako hitro bom zadeve bral, sem si na poti, na bencinski črpalki, kupil še zadnji izvod Playboya.

Na morju preberem najprej celega Playboya in lej ga zlomka, najprej naletim na članek o Mihi Mazziniju. Zanimivo, pa ravno njegovo knjigo nameravam prebrat v naslednjih dneh. Berem naprej in v članku o časih hipijev v Sloveniji naletim še na sliko Mateta Dolenca. Ha! Oba avtorja, ki sem ju vzel s seboj na morje, sta v eni številki Playboya. Zanimivo.

No, pa k vampirju. Ne vem zakaj, ampak v knjigi nisem pričakoval vampirjev, pa se dejansko pojavijo. Zdelo se mi je, da vampirji na Gorjance nekako ne spadajo, pa da bodo ti vampirji verjetno v kakšni bizarni povezavi s cvičkom in krvjo.

Več kot zanimiva zgodba o vampirjih, ki strašijo “pudgurce”, zelo dobro prenešena v naše okolje. Zgodba ni strašljiva, prej romantična, pa tudi realistična, no ja, razen seveda delov z vampirji. Za moj okus napisana sicer preveč zateženo in razvlečeno, pa vseeno. Tudi kratki prebliski v obliki “spoilerjev” že na prvih straneh mi nekako niso bili všeč, saj sem že na začetku kar dobro zaslutil konec zgodbe.

Je pa knjiga vsekakor vredna branja, če že ne zaradi drugega, zato, ker zgodba ni tipično slovenska, se pa dogaja v tipično slovenskem stilu.