Moji koncerti

Včeraj sem po koncertu Marilyna Mansona v Križankah malo razmišljal o tem, zakaj zadnje čase z zelo malo koncertov odhajam zadovoljen. Se to res dogaja le zadnje čase, ali se mi to dogaja že ves čas, pa sem na to postal pozoren šele pred kratkim? Poskušal sem se spomniti nekaj koncertov, ki sem jih obiskal doslej in si priklicati občutke, s katerimi sem odhajal z njih. Spomnil sem se sicer vseh, ampak mi je časovni potek povzročal nemalo problemov. Pa sem iz predala izbrskal vstopnice, da rešim še ta problem.

Beastie Boys

26. februar 1995 - hala Tivoli, Ljubljana
Takrat sem bil v vojski v Bohinjski Beli, pa sem najprej že skoraj obupal, da bom ta koncert sploh lahko obiskal. Pa sem vseeno zbral pogum in obiskal poveljnika voda in mu zaupal moj problem. Koncert je v nedeljo zvečer, jaz pa bi se moral s prostega vikenda vrniti ravno tako v nedeljo zvečer. Povedal sem mu, da si res želim slišati ta bend v živo, saj sem njihov fen že od samega njihovega začetka, torej nekje sredine osemdesetih, ko so izdali album Licensed to Ill. Začuda je fant razumel moje probleme in mi odobril tako imenovani podaljšani vikend, kar je pomenilo, da naj se zglasim v vojašnici ob času jutranje postrojitve. Super, na koncert enega mojih najljubših bendov grem!

No, s tega koncerta sem odšel zelo razočaran, zvok je bil namreč tako obupen, da sem za nekatere komadov potreboval kar nekaj časa, da sem ugotovil, katerega igrajo, pa sem v tistem času zelo dobro poznal prav vse.

1:0 za slabe vtise.

Body Count

10. maj 1997 - hala Tivoli, Ljubljana
Kot Ice T-jev fen sem seveda takoj pograbil tudi njegov rokerski projekt Body Count. Ne vem, če bom kdaj pozabil Risovo Toyoto Corollo, v kateri se je v tistih časih non-stop zelo na glas vrtelo Body Count. No, tu in tam so jih zamenjali še Prodigy, ampak pustimo to. Kaj nam je preostalo drugega, kot da smo šli tudi na njihov koncert, seveda s to isto Toyoto in z isto kaseto v kasetniku.

Odličen koncert, zvok super, komunikacija s publiko na višku, mogoče rahlo preveč politična, ampak jebiga, Ice T je pač Ice T, mora biti vsaj malo političen.

Na after partyju v K4 se je po koncertu pojavil skoraj cel bend, le Ice T je manjkal.

1:1, neodločeno.

U2

16. avgust 1997 - Wiener Neustadt, Avstrija
Nikoli nisem bil kakšen pretiran fen skupine U2, ampak je tiste čase prijateljica Neža govorila samo o njih, pa sem šel zadevo preverit v živo.

Odličen koncert, scena odlična, ta koncert je bil del turneje Popmart, spomnite se limone, luči noro dobre, big screen, nepregledna množica obiskovalcev, mogoče le rahlo prešibko ozvočenje.

2:1 za dobre vtise.

Prodigy

31. oktober 1997 - hala Tivoli, Ljubljana
Kot sem že prej omenil, to je bil eden od bendov, ki so se non-stop vrteli v Risovi Toyoti, koncerta seveda nismo smeli zamuditi.

Koncert bi mirne duše lahko izpustil, ozvočenje absolutno prešibko, saj veste, zvok Prodigy bi skoraj moral čutiti, ne samo slišati.

2:2, neodločeno.

Guano Apes

9. julij 1999 - Zvokšok ‘99, letališče Moškanjci
Moj tistega leta absolutno najljubši bend sem seveda moral it pogledat, čeprav so igrali na open air festivalu, vremenska napoved pa ni bila ravno ugodna.

Deževalo je kot iz škafa, blaten sem bil do vratu. Na srečo me vsaj koncert ni razočaral, žgali so super, polni energije, edino, kar me je zmotilo, je bilo to, da se je Sandra rahlo “šparala” z vokalom. Lords of the Boards se je slišal hudo medlo, polovico screamov je tako ali tako odpel Henning, kitarist. Blah, ampak splošen vtis še vedno dober. Po koncertu mi je celo uspelo ujeti bobnarjevo palčko, ampak mi jo je tudi uspelo uspešno usjati, iz rok mi jo je namreč nekdo ukradel in pobegnil. Divje :)

3:2 za dobre vtise.

Public Enemy

8. december 1999 - hala Tivoli, Ljubljana
Najtežje pričakovan koncert. Skoraj sem jih že videl v živo, koncertirali naj bi namreč leta 1992 v ljubljanskih Križankah, pa je koncert odpadel. Kako sem takrat klel Igorja Vidmarja.

Čeprav bi mi mnogo bolj dogajalo na njihovem koncertu leta 1992, me tudi leta 1999 niso razočarali. Stari prdci so ga žgali krepko čez tri ure brez predaha, proti koncu sem že skoraj prosil, naj vendar že nehajo, star sem, ne zdržim več. Odličen zvok, odličen nastop, super komunikacija.

4:2 za dobre vtise.

Rage Against The Machine

8. februar 2000 - hala Tivoli, Ljubljana
No, tudi tile so se besno vrteli v Risovi Toyoti, ampak leta 2000 ne več, Toyota je žalostno preminila na cesti pri Šentrupertu, 31. oktobra leta 1998, ko smo se peljali na festival Hoška prebuja, gledat Therapy!. No, do cilja nismo prišli. Do Therapy! namreč, na koncert Rage Against The Machine leta 2000 smo seveda prišli. In ni mi niti malo žal!

Koncert super, ozvočenje noro močno, zvok jasen, slišal si lahko res vsak instrument povsem razločno, pa kaj slišal, čutil si ga, tako je bilo naglas. Komunikacije s publiko praktično ni bilo, no, ne praktično, sploh je ni bilo. Edino, kar bi se lahko razumelo kot komunikacija s publiko je bil napis, parafraziran naslov njihovega takrat aktualnega albuma, The Battle of Ljubljana, za odrom.

5:2, dobri vtisi že kar pošteno vodijo.

Such a Surge

24. maj 2002 - Open Air am Berg, Eichstätt, Nemčija
Na festivalu Open Air am Berg smo tistega dne igrali z Wicked Crew, pa smo seveda počakali tudi na njihov nastop. Bend sem poznal le bežno, kakšne tri njihove komade, so mi pa bili tisti, ki sem jih poznal, noro všeč.

Fantje so se pripeljali vsak s svojim Audijem, ne, bili si pripeljani, vsak je namreč imel svojega osebnega šoferja. Koncert so odigrali odlično, ozvočenje je bilo noro močno, stal sem pri mešalni mizi, pa nisem slišal sogovornika, pa če je še tako kričal. Pa ni bilo moteče, zvok je bil namreč zelo čist in razločen. Res super! Po koncertu so se vsi člani benda takoj pobrali domov, v backstagu je ostal le eden od dveh vokalistov, ta pa ga je pil z nami zadaj v barčku do jutranjih ur. Pohvalil je tudi naš nastop, pa sem najprej mislil, da govori kar tako, iz vljudnosti, potem pa je začel konkretno govorit o naših komadih, fant nas je očitno res poslušal. Divje.

6:2, so dobri vtisi tako rekoč že zmagali?

KoRn

1. september 2002 - Reggio Emilia, Italija
Zelo dolgo sem si jih želel videti v živo, končno so se pojavili kje v bližini. Pa smo šli, z Lukatom in Repo.

Razočaranje na celi črti in to mi je naredil eden mojih najljubših bendov. Ozvočenje sicer močno, zvok pa tako spacan, da sem komaj razločil kateri komad igrajo. Ne le to, poskušal sem skakati v ritmu, pa čez nekaj trenutkov ugotovil, da bom to bolj težko izvedel, ritma namreč sploh slišal nisem. Pogledal sem okoli sebe, pa so tudi moji sosedje skakali kar vsak po svoje. Groza.

6:3, dobri vtisi sicer še kar vodijo.

Linkin Park

23. februar 2003 - Alcatraz, Milano, Italija
Pokliče me Caca in pravi, Vini, a gremo na Linkin Park? Kam, jo vprašam jaz. V Milano, odgovori. Gremo, se strinjam. Pa smo šli. Z njenim avtom. Pa ne daleč. Malo pred mejo se avto pokvari. Pa zdaj? Pokličemo Bogota, ki se najprej ni odločil, da bi šel z nami in ga nekako prepričamo, da bo kar treba. Mi mu častimo karto, on pelje s svojim avtom. Strinja se, počakamo ga, da pride do nas, pot se nadaljuje.

Še dobro, če bi ostali na cesti, bi zamudil enega boljših koncertov. Zvok odličen, energičen nastop, še posebej Chesterjev. Zgodilo se je tudi nekaj nenavadnega. Med koncertom je Chester opazil, da je v publiki nekdo padel in da obstaja možnost, da bi ga ljudje poteptali. Takoj je prekinil koncert in ukazal publiki, da revežu pomaga vstati. Potem je zahteval od publike da skandira “when somebody falls down, we pick him up” in zaključil z mislijo “nobody gets hurt on a Linkin Park concert”. Koncert se je seveda potem nadaljeval.

7:3 za dobre vtise.

Britney Spears

22. maj 2004 - Wiener Stadthalle, Dunaj, Avstrija
Se nasmihamo, kajne? Kaj pa počne Vini na koncertu Britney Spears? Odgovor je preprost. Zaželel sem si videti vsaj en pop koncert, iz firbca seveda, zanimalo me je, kakšna je scenografija, kakšen je zvok, kako vse skupaj izgleda in poteka. Glede na to, da naj bi bila Britney Spears ena vodilnih pop izvajalk, sem pričakoval super show.

Pa sem se uštel, show ni bil super. Ni bil niti dober, bil je le povprečen. Gospa Spears je izgledala povsem nezainteresirana za koncert, zvok ni bil preveč dober, vse skupaj je bilo sicer povezano z nekakšno zgodbo o Onyx hotelu, ampak se je zdelo, da je nekomu zmanjkalo časa, da bi dodelal detajle. Bo treba it pogledat show Justina Timberlaka, njegovi so baje res dobri.

7:4, slabi vtisi so sicer zmanjšali razliko, ampak se dobri vtisi še vedno držijo odlično.

Kraftwerk

24. maj 2004 - Križanke, Ljubljana
Nisem ravno njihov fen, ampak pradedke tehna se pa spodobi it pogledat, kajne?

Odličen koncert, scena super, zvok odličen, fantje so sicer ves čas skoraj nepremično stali za svojimi računalniki, ampak so bile projekcije tako noro dobre in tako dobro usklajene z glasbo, da prav nič nisi pogrešal gibanja akterjev.

8:4, spet povečanje vodstva dobrih vtisov.

Rammstein

25. februar 2005 - hala Tivoli, Ljubljana
Spet ne ravno eden mojih ljubših bendov, v obisk koncerta me je prepričal Ris, ki je pa njihov hardcore fen.

Pa mi ni bilo žal, odličen koncert, zvok super, oder in scena odlična, pirotehnike toliko, da se ti je zmešalo. Edini problem je bil ta, da sem spil čisto preveč malinovca, pa sem bil skoraj pol koncerta na stranišču.

9:4, dobri vtisi še povečujejo vodstvo.

KoRn

6. september 2005 - Križanke, Ljubljana
Dolgo sem razmišljal, ali bi šel na ta koncert. Saj sem jih že videl v živo, pa so me razočarali, zakaj bi se pustil razočarati še enkrat. Pa sem vseeno poskusil, mogoče bo pa tokrat boljše.

Pa je bilo, boljše namreč. Zvok je bil neprimerno boljši kot v Italiji, pa še vseeno ne tako dober, da bi ga pohvalil.

Tudi tukaj se blazno težko odločim, pod katere vtise bi dal ta koncert, pa pustimo rezultat še enkrat pri miru. 9:4.

Deftones

27. junij 2006 - Močvara, Zagreb, Hrvaška
Eden od meni bolj zateženih bendov, ampak mi je tu pa tam kakšen komad všeč, pa še daleč niso bili, šli so moji prijatelji, pa sem se jim pridružil. No ja, peljal sem jih, z mojim avtom. Nazaj pa Luka, tudi z mojim seveda, količina popitega malinovca ni bila preveč primerna za vožnjo.

Ne morem se odločit, ali bi ta koncert dal pod dobre ali pod slabe vtise. Koncert je bil čisto povprečen, brez presežkov, zvok je bil še kar, vendar bi si želel boljšega. Spoznal sem samo en komad, pa še tega komaj, zvenel je namreč povsem drugače kot na posnetkih. Zanalašč ali iz kakšnega drugega vzroka, ne vem. Vstopnica je pa najlepša od vseh doslej, kajne?

Pustimo rezultat kar na 9:4.

Marilyn Manson

20. junij 2007 - Križanke, Ljubljana
Dolgo sem se odločal, ali bi šel na ta koncert ali ne, tako dolgo, da sem skoraj ostal brez karte. Pa nisem, ampak bi bilo povsem vseeno, tudi če bi.

O tem koncertu sem že pisal, danes dopoldne, pa ne bom še enkrat, cel opis je tukaj.

Nova točka za slabe vtise, končni rezultat je 9:5, dobri vtisi so prepričljivo zmagali.

Pa sem bil vseeno večkrat navdušen kot razočaran, razočaranja so tudi enakomerno razporejena in se mi ne dogajajo le v zadnjem času. Še bom obiskoval koncerte in sproti posodabljal rezultat.

Bil sem seveda na več koncertih, kot sem jih zgoraj naštel, pa se vseh niti ne spomnim. Mogoče zato, ker so bili premajhni, nepomembni, ali pa iz katerega drugega razloga.